Zgodovina
Časovnica
1953–1958
Dirigent: Anton Nanut
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je bil ustanovljen novembra leta 1953 v ljubljanski gostilni »Činkole« na Poljanski cesti. Prvi zborovodja je bil pokojni maestro Anton Nanut. Najprej si je še majhna skupina pevcev nadela ime Pevski zbor primorskih študentov, kmalu pa so se fantje odločili, da se preimenujejo v Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec in s tem počastijo primorskega rojaka, ki je umrl leto prej. Za neuradno himno so si izbrali njegove Žabe. Najprej so se srečevali po raznih hišah, nato v Dijaškem domu Ivana Cankarja in pozneje še v prostorih italijanskega društva Circalo Paolo Morgan. Po nekaj neuradnih nastopih so prvi koncert izvedli 24. aprila v Kanalu ob Soči, Nanutovem rojstnem kraju. Pod Nanutovo taktirko se je zbor leta 1955 udeležil festivala primorskih študentov v Kopru. Svojo prvo »turnejo« je zbor izvedel maja 1956 v Trstu in Gorici. Istega leta je zbor organiziral tudi svoj prvi letni koncert v Slovenski filharmoniji. Za zbor je ta koncert predstavljal tudi prvi pravi celovečerec.
Leta 1958 je bil zbor kot predstavnik Jugoslavije povabljen na mednarodni pevski festival v grški Solun, s tem koncertom je prišel tudi naziv akademski zbor. Maestro Anton Nanut je zbor vodil pet let. Peto obletnico zbora so praznovali v Slovenski filharmoniji junija 1958. S koncem sezone in zaključkom svojega študija se je Nanut preselil v Dubrovnik.
1958–1960
Dirigent: Marko Munih
Ob koncu pete sezone je Nanut določil svojega naslednika Marka Muniha. Nanut in Munih sta bila osebna prijatelja in sošolca na Akademiji za glasbo. V sezoni 1958/1959 se je zbor udeležil tekmovanja v Arezzu.
Pod vodstvom Marka Muniha je zbor doživel svojo prvo krizo, saj je v sezoni 1959/1960 zbor zapustilo veliko število starejših pevcev, novih pa je prišlo premalo. V tej sezoni je imel zbor zgolj štiri nastope in se je še pred koncem sezone razšel.
Pozneje je Munih v svoji karieri dosegel veliko uspehov, vodil je Komorni zbor RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija in APZ Tone Tomšič.
1960–1961
Dirigent: Jože Hanc
Munih je za pomoč zaprosil Radovana Gobca in Rada Simonitija, ki sta za njegovo zamenjavo predlagala Jožeta Hanca, ki je takrat korepetiral v Ljubljanski operi. Hanc je zbor vodil le na enem uradnem koncertu. Moral bi se udeležiti še gostovanja v Grčiji, a je moral nastop odpovedati zaradi bolezni. Za svojo zamenjavo je predlagal Braneta Demšarja.
1961–1962
Dirigent: Brane Demšar
Z novim dirigentom se je zbor končno lahko udeležil mednarodnega študentskega festivala petja v Solunu. V prvi sezoni pod vodstvom Demšarja je zbor ponovno zapel na festivalu v Arezzu, kjer so prejeli bronasto priznanje. Na poti domov so obiskali še Rim, Firence in Trst. Novembra 1962 je sledilo prvo gostovanje izven Evrope. V Egiptu so nastopili v Kairu, Aleksandriji, Port Saidu, Asyuthu, Luksorju in Miani. Izvedli so tudi koncert na egipčanski nacionalni televiziji. Po turneji je Brane Demšar zapustil zbor.
1963–1964
Dirigent: Ciril Krpač
Naslednji je mesto dirigenta zasedel Ciril Krpač, Korošec in pevec iz prve sezone zbora. Zaradi dolgotrajne turneje v Egiptu je moral v slabih petih mesecih organizirati in pripraviti program za 10. obletnico zbora. Jubilejni koncert ob 10. obletnici so izvedli maja 1963 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Po jubilejnem koncertu so se odpravili še na turnejo po Poljski. Prvotno bi morala biti turneja zelo obsežna, a so jo morali predčasno prekiniti in se vrniti v domovino zaradi izbruha pandemije črnih koz.
Prihodnja sezona (1964/1964) je bila druga krizna v zgodovini zbora, saj je zbor ponovno zapustilo preveč pevcev, zapustil pa ga je tudi Krpač sam. Izvedli so le pet nastopov.
1964–1965
Dirigent: Marjan Gabrijelčič
V sezoni 1964/1965 je zbor prevzel Marjan Gabrijelčič, takrat študent Akademije za glasbo, ki je pred tem že sodeloval v zboru kot pevec. Z zborom je vadil zahteven program, čemur pa pevci niso bili kos, zato je Gabrijelčič zbor zapustil, ta pa je zapadel v krizo. Uradno je še vedno obstajal, vendar je začasno prenehal z delovanjem.
1967–1968
Dirigent: Mirko Slosar
Zbor se je začel po dveh sezonah premora nazaj prebujati. Nekateri pevci so pod vodstvom Antona Nanuta hoteli izvesti koncert ob 15-letnici delovanja. Istočasno pa je v Ljubljani začela delovati nova generacija vodopivcev pod vodstvom novega dirigenta Mirka Slosarja, ki je takrat študiral na Pedagoški fakulteti.
Tako je zbor svoj jubilejni koncert izvedel maja 1968 v kinodvorani v Novi Gorici, dan pred koncertom pa se je udeležil odkritja spominske plošče Vinku Vodopivcu v Ročinju. Ploščo je izdelal nekdanji pevec Boris Markič. Slosar je zbor zapustil kmalu po koncertu zaradi nove službe v Kopru.
1968–1971
Dirigent: Nikolaj Žličar
Pri izbiri Slosarjevega naslednika je ponovno pomagal Anton Nanut. Priporočil je Nikolaja Žličarja, takrat študenta Akademije za glasbo. Prvi koncert v sezoni so izvedli šele aprila 1969 v Kanalu ob Soči.
Na prvo mednarodno tekmovanje po osmih letih se je zbor odpravil aprila 1970. Udeležili so se mednarodnega tekmovanja v Montreuxu v Švici, oktobra istega leta je sledilo še prvo tekmovanje Naša pesem v Mariboru. Žličar je zbor zapustil po koncu študija in se zaposlil v splitski operi.
1971–1978
Dirigent: Brane Demšar
Z odhodom Žličarja je moral zbor ponovno hitro najti zamenjavo. Obrnili so se na Braneta Demšarja, ki je najprej privolil le za eno leto, potem pa zbor vodil kar sedem sezon.
Maja 1972 je zbor s koncerti po Goriškem obeležil 20-letnico smrti Vinka Vodopivca. Izšla je tudi spominska brošura.
S septembrom 1973 se je zbor preselil v nove vadbene prostore v Šentjakobskem gledališču na Krekovem trgu 2, kjer zbor domuje še danes.
Jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja zbora so izvedli januarja 1974 v Ajdovščini. Ob priliki je zbor prejel zlato Gallusovo plaketo in zlati častni venec s strani Slovenskega okteta. Na tem koncertu je zbor krstno izvedel Simonitijevi Moje sarce in Na Vipavskem.
Aprila 1974 je zbor zasedel drugo mesto na tekmovanju v Montreuxu, na poti domov pa se je spotoma ustavil še v Milanu, Veroni in Padovi.
Simonitiju se je zbor ponovno poklonil s sodelovanjem na krstni izvedbi njegove opere Partizanka Ana junija 1975 v Križankah.
Svojo 25. obletnico je zbor s koncertom praznoval aprila 1978 v Ajdovščini. Čez nekaj dni je v Mariboru na tekmovanju Naša pesem prejel srebrno plaketo. Junija istega leta je sledilo še tekmovanje v Montrexu. Demšar je zbor zapustil po končani sezoni 1977/1978 zaradi zdravstvenih razlogov.
1978–1979
Dirigent: Anton Cimperman
Naslednjo sezono (1978/1979) je mesto dirigenta prevzel Anton Cimperman, ki je v prejšnji sezoni deloval kot korepetitor zbora. Korepetitorka je bila Slavica Kramberger, kasneje Antonova žena. Po uspešnem koncertu ob 25-letnici se je na zbor obrnil MGL s prošnjo za sodelovanje pri predstavi Kralj na Betajnovi v režiji Dušana Jovanoviča. Devet izbranih pevcev se je tako pridružilo ansamblu, s katerim so v dveh sezonah izvedli 60 uprizoritev in med drugim gostovali v Trstu in Banja Luki. Zaradi obljube o gostovanju v Avstraliji (do česar pa ni nikoli prišlo), se je pevcev prijel vzdevek »kengurujčki«. Sicer pa je bila sezona skromna, saj je zbor izvedel le malo nastopov. Zaradi stalnih nesporazumov je Cimperman zbor zapustil še pred koncem sezone maja 1979.
1979–1981
Dirigent: Tomaž Svete
Namesto njega je na priporočilo Antona Nanuta zbor prevzel Tomaž Svete, takrat študent Akademije za glasbo. Zbor je prvič vodil na letnem koncertu junija 1979 v študentskem naselju v Rožni dolini. Novembra 1979 je zbor izvedel otvoritveni koncert Vaše matineje v Mestnem gledališču ljubljanskem, na katerem je prejel državno odlikovanje red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem maršala Tita ob 25-letnici delovanja. Aprila 1980 je zbor nastopil na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, na katerem je osvojil srebrno plaketo. Po sezoni 1980/1981 je moral Svete zaradi služenja vojaškega roka zbor začasno zapustiti.
1981–1982
Dirigent: Brane Demšar
Na mesto dirigenta za sezono 1981/1982 je vskočil Brane Demšar. Sezono je posvetil dvema skladatelja, ki sta pogosto sodelovala z vodopivci: Radu Simonitiju in Alojziju Srebotnjaku. Konec sezone je sledila ponovna srebrna plaketa na tekmovanju v Mariboru (april 1982).
1982–1983
Dirigent: Tomaž Svete
V sezoni 1982/1983 je zbor spet prevzel Tomaž Svete. Novembra 1982 so vodopivci sodelovali pri krstni izvedbi kantate Marjana Gabrijelčiča Mati v Cankarjevem domu. Osrednji projekt sezone pa je bil jubilejni koncert ob 30-letnici zbora. Koncert je zbor izvedel junija 1983 v Kopru. Kot glasbeni gost je nastopil Slovenski oktet, slavnostni govornik je bil Dušan Šinigoj. Na koncertu je zbor prejel priznanja različnih kulturnih in družbenopolitičnih organizacij, pevci pa so za zasluge pri svojem sodelovanju z zborom podelili priznanja Antonu Nanutu, Rudiju Dujmoviču in Tomažu Pavšiču.
1983–1984
dirigent: Marko Mihevc
Pred začetkom nove sezone 1983/1984 je zbor ostal brez dirigenta, saj je Tomaž Svete odšel na podiplomsko izpopolnjevanje na Dunaj. Zbor je tako na priporočilo Antona Nanuta prevzel Marko Mihevc, takrat študent Akademije za glasbo. Pod njegovim vodstvom je zbor aprila 1984 na Naši pesmi osvojil bronasto priznanje.
1984–1986
Dirigent: Borut Smrekar
V sezoni 1984/1985 je zbor na priporočilo Antona Nanuta prevzel Borut Smrekar, takrat študent Akademije za glasbo. Aprila 1986 je zbor nastopil na Naši pesmi, kjer je prejel srebrno plaketo in priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Po sezoni 1985/1986 je Borut Smrekar zapustil zbor.
1986–1989
Dirigent: Andraž Hauptman
V sezoni 1986/1987 je zbor na priporočilo Antona Nanuta prevzel Andraž Hauptman, takrat študent Akademije za glasbo. Zbor zaradi menjave dirigenta in pomanjkanja sredstev v tej sezoni (1986/1987) ni imel veliko nastopov. Precej bolj uspešna je bila nova sezona (1987/1988). Zbor je aprila 1988 nastopil Naši pesmi, kjer je osvojil srebrno priznanje. Vrhunec sezone je predstavljal jubilejni koncert ob 35-letnici zbora septembra 1988 v Novi Gorici. V jubilejni sezoni je zbor izdal svojo prvo kaseto z naslovom Primorski študentje vam pojo pesmi primorskih skladateljev, na katero je uvrstil svoje arhivske posnetke. Spomladi 1989 je še pred koncem sezone Andraž Hauptman zaradi bolezni zapustil zbor, ki je tako spet ostal brez dirigenta.
1989–1994
Dirigent: Andrej Misson
Andrej Misson je vodstvo zbora prevzel sredi sezone 1988/1990. Tudi on je zbor prevzel po predlogu maestra Nanuta. Z Missonom se je zbor rešil stalne problematike menjave in iskanja novih dirigentov. Zbor se je jeseni 1989 odpravil na pevski festival v Stuttgart, kar je zanj predstavljalo prvo mednarodno tekmovanje po več kot desetletju. Aprila 1990 je na Naši pesmi prejel novo srebrno priznanje, nekoliko manj posrečen je bil nastop na naslednjem tekmovanju v Mariboru, kjer so prejeli le priznanje za udeležbo.
V jubilejni sezoni 1992/1993 so si fantje poleg koncerta ob obletnici zadali še prvo čezoceansko turnejo. Med aprilom in majem 1993 je zbor obiskal Kanado in Združene države Amerike. V okvirju turneje so izvedli 12 koncertov in obiskali Hamilton, Toronto, Cleveland, Chicago, Lemont in New York. Prav za namen turneje so posneli tudi kaseto Fantje so po vasi šli.
Koncert ob jubileju so izvedli oktobra 1994 v Postojnski jami, kot slavnostni govornik je nastopil Lojze Peterle. S tem koncertom je Andrej Misson zapustil zbor.
1995–1999
Dirigentka: Katja Gruber
Kot je bilo v navadi zbora, je dirigent (Misson) sam predlagal svojega naslednika in v sezono 1995/1996 vstopil z Ambrožem Čopijem. Čopi je zbor vodil zgolj na eni vaji, saj je moral zaradi posledic prometne nesreče na dolgotrajno rehabilitacijo. Vodenje je zaradi nesreče prevzela Katja Gruber (takrat še Kovač).
Prvi veliki projekt pod taktirko Gruberjeve je zbor izvedel v obliki turneje. Aprila in maja 1996 so se odpravili na Nizozemsko in v Belgijo, kjer so izvedli 10 koncertov. Tja jih je povabil dirigent Tone Koprivšek.
Na naslednjem tekmovanju Naša pesem v Mariboru aprila 1997 so prejeli srebrno plaketo. Predstavili so se z noviteto Alda Kumarja Istrske tri. Istega leta jeseni so se odzvali na ponovno povabilo Koprivška in se vrnili na Nizozemsko, kjer so na tekmovanju v Apeldroonu osvojili 3. mesto.
Ob 45. obletnici delovanja so jubilejni koncert izvedli v Novi Gorici (maja 1998). Slavnosti govornik koncerta je bil nekdanji dirigent Marko Munih. Ob tej priložnosti je izšla tudi prva zgoščenka zbora 0b 45. jubileju.
Najvišji dosežek do sedaj je zbor dosegel na naši pesmi aprila 1999. Ob nagradi za najbolje izvedene obvezne skladbe je zbor prejel še zlato priznanje.
V sezoni 1998/1999 se je zbor skupaj s kvartetom Mavrica odpravil na Češko, kjer so obiskali Hradec Králové in Prago. S koncem sezone je Katja Gruber zaključila z vodenjem zbora.
1999–2004
Dirignet: Gregor Klančič
Gregor Klančič je zbor prevzel s sezono 1999/2000, pred tem je z vodopivci sodeloval kot korepetitor. Njegov prvi nastop je bila revija študentskih zborov v Ljubljani, na kateri so prejeli nagrado za najboljši nastop. Na 5. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru aprila 2000 so prejeli srebrno in bronasto plaketo, vsako v svoji kategoriji.
Marca 2001 je zbor nastopil na Naši pesmi, na kateri je osvojil bronasto plaketo. Maja 2002 se je skupaj s fantovsko vokalno skupino Prijatli iz Sela odpravil na gostovanje v Dubrovnik. Novembra 2002 je zbor nastopil na prvem regijskem tekmovanju v Postojni, na katerem je osvojil srebrno priznanje. Marca 2003 je na Naši pesmi v Mariboru osvojil srebrno plaketo, priznanje za najboljši moški zbor in priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe.
Glavni projekt sezone je bilo praznovanje ob 50-letnici delovanja zbora. Ob tej priložnosti je zbor posnel novo zgoščenko z naslovom Naše pesmi. Jubilejni koncert so izvedli junija 2003 v gradu v Štanjelu. Slavnostni govornik je bil Saša Vuga. Dogodek je snemala RTV Slovenija. Za zlato obletnico je zbor prejel priznanje JSKD in priznanje društva TIGR. Prav za ta koncert pa je zbor prvič natisnil zdaj že vsem poznane bordo rdeče majice z napisom »Trst je naš!«
V naslednji sezoni se je zbor skupaj z MPZ Lira iz Kamnika pod vodstvom Andreja Missona odpravil na gostovanje v London. V okvirju tega gostovanja so fantje nastopili tudi v svetovno znani dvorani Prince Albert Hall. S koncem sezone 2003/2004 se je končalo tudi Klančičevo vodenje vodopivcev.
2004–2014
Dirigent: Primož Malavašič
Jeseni 2004 je bil na avdiciji za novega dirigenta izbran Primož Malavašič. Že v svoji prvi sezoni se je z zborom udeležil regijskega tekmovanja v Postojni novembra 2004, na katerem je osvojil bronasto plaketo, in državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru aprila 2005, na katerem je prejel srebrno plaketo in priznanje za najboljši moški zbor.
Aprila 2006 se je zbor na povabilo nekdanje korepetitorke Jerice Bukovec odpravil na turnejo po Nemčiji in Švedski, v okviru katere se je ustavil v Berlinu ter obiskal Stockholm in izvedel več koncertov v različnih delih mesta.
Novembra 2006 je zbor nastopil na regijskem tekmovanju v Postojni, na katerem je osvojil srebrno plaketo in priznanje za najboljši moški zbor. Decembra 2006 se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Pragi. Na tekmovanju je zbor osvojil zlato plaketo in 3. mesto v svoji kategoriji, Primož Malavašič pa je prejel še priznanje za najboljšega dirigenta. Aprila 2007 je zbor na Naši pesmi ponovno osvojil srebro.
V jubilejni sezoni 2007/2008 je zbor izdal zgoščenko Pesmi združujejo. Slavnosti koncert ob 55. obletnici so izvedli maja na dvorcu Zemono. Slavnostni govornik je bil Stane Granda.
Februarja 2009 je zbor na povabilo dirigenta Jaca Dippenaarja s šole Hilton College izvedel odmevno enotedensko turnejo po Južnoafriški republiki. V okviru turneje je zbor obiskal Richards Bay, Hilton, Pietermaritzburg, Durban in Winterton ter izvedel več nastopov, med drugim koncert na šoli Hilton College in nastop v okviru koncerta svetovno znanega deškega zbora Drakensberg Boys Choir.
Maja 2009 je zbor nastopil na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi. V obeh kategorijah, v katerih je nastopil, je zmagal in osvojil zlati priznanji. V okviru sezone 2008/2009 je zbor sodeloval tudi v oddaji Spet doma na TV Slovenija na tekmovanju Med dvema zboroma. Oktobra 2009 je bil zbor povabljen, da kot zunanji gost nastopi na državnem tekmovanju hrvaških zborov v Novigradu. Isti mesec je skupaj z japonskim zborom Takasaki Daiku izvedel Beethovnovo 9. simfonijo v Cankarjevem domu.
Pomlad 2010 je bila tekmovalno naravnana. Aprila je nastopil na Naši pesmi, kjer je osvojil srebrno plaketo in priznanje za najboljši moški zbor.
Maja 2011 se je zbor udeležil mednarodnega tekmovanja v Varni v Bolgariji, ki spada v verigo šestih tekmovanj, v katerih se zbori potegujejo za veliko zborovsko nagrado Evrope. Na tekmovanju je zbor zmagal v svoji kategoriji in osvojil zlato priznanje ter se uvrstil v finale za veliko nagrado tekmovanja, v katerem je bil drugi. Decembra 2011 je zbor sodeloval na tradicionalnem božičnem koncertu Gimnazije Kranj v Cankarjevem domu, na katerem je skupaj z drugimi izvajalci izvedel Beethovnovo 9. simfonijo. Maja 2012 je nastopil na mednarodnem festivalu in tekmovanju v Corku na Irskem, kjer je osvojil skupno 5. mesto in prejel priznanje za najboljšo izvedbo skladbe še živečega evropskega skladatelja.
Sezona 2012/2013 je jubilejna šestdeseta. Ob tej priložnosti je zbor izdal zgoščenko Žlahtne kapljice, ki vsebuje tekmovalne skladbe zadnjih treh sezon. Jubilejno sezono se je zbor odločil obeležiti s ciklom koncertov po Sloveniji in zamejstvu ter z osrednjim jubilejnim koncertom 25. maja 2013 v Kulturnem domu v Novi Gorici. V naslednji sezoni so fantje na povabilo slovenskih društev »Sava«, »Triglav« in »Kredarica« obiskali Srbijo.
2014–2019
Dirigent: Iztok Kocen
S koncem sezone 2014/2015 je Malavašič zaključil sodelovanje z zborom. Pevci so po razpisu izbrali Iztoka Kocena. Prvi projekt novega dirigenta je bila turneja po Nemčiji in Beneluksu. Obiskali so Hamburg, Bruselj, Kerkrade in Mannheim. Na mednarodnem tekmovanju v Kerkradah so peli na dveh nastopih in skupno osvojili 6. mesto.
V sezoni 2015/2016 so fantje izvedli cikel koncertov po Sloveniji, v sklopu katerega so organizirali koncerte v Postojni, Velenju, Kopru in na Ptuju. Maja 2016 so na Naši pesmi prejeli srebrno priznanje, takoj po tekmovanju pa so se odpravili na turnejo po Madžarskem in Slovaški. Po turneji so izvedli še letni koncert v Tomaju.
Sezono 2016/2017 so zaznamovali koncerti cikla Čujete krike gorja po Primorju, s katerim je zbor obeležil 65. obletnico smrti Vinka Vodopivca, hkrati pa se je poklonil drugim velikanom primorske pesmi. Koncerte so izvedli v Mostu na Soči, v Idriji in na Gorjanskem. Maja 2017 so se odpravili na turnejo v Bosno in Hercegovino, v sklopu katere so se udeležili tekmovanja Zlatna vila v Prijedoru, kjer je zbor prejel priznanje za najboljše izvedeno sodobno delo.
Jubilejna sezona 2017/2018 je bila precej zahtevna, saj je zbor poleg svojih standardnih koncertov izvedel še sklop koncertov po Ljubljanski občini pod imenom Študentsko ZBORovanje, udeležil se je Naše pesmi, na kateri je prejel bronasto priznanje. Vodopivci so se takoj po tekmovanju odpravili na turnejo. Tokrat so obiskali Prago in severnočeški mesteci Litoměřice in Jirkov.
Jubilejni koncert ob 65. obletnici zbora so praznovali v Dolenji vasi pri Senožečah. Slavnostni govornik je bil nekdanji dirigent Andrej Misson, program pa je povezoval Ježkov nagrajenec Drago Mislej-Mef. Častni pokrovitelj koncerta je bil takratni predsednik republike Borut Pahor.
Naslednja sezona (2018/2019) je bila Kocenova zadnja. V tej sezoni je zbor ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani organiziral prvo študentsko zborovsko revijo Študentsko ZBORovanje v Slovenski filharmoniji. Po zborovanju je zbor ponovno na povabilo slovenskega društva Sava iz Beograda odpotoval na turnejo po Srbiji. Ker je Kocen hkrati vodil vodopivce in Partizanski pevski zbor v Ljubljani, so skupaj v Cankarjevem domu obeležili 75. obletnico Partizanskega pevskega zbora. Zbor je isto poletje sodeloval še na sklopu predstav ob 70. obletnici lutkovnega gledališča.
Bivši dirigenti
1953-1958: Anton Nanut
1961–1962: Brane Demšar
1963–1964: Ciril Krpač
1964–1965: Marjan Gabriljelčič
1967–1968: Mirko Slosar
1968–1971: Nikolaj Žličar
1971–1978, 1981–1982: Brane Demšar
1978–1979: Anton Cimperman
1979–1981, 1982–1983: Tomaž Svete
1983–1984: Marko Mihevc
1984–1986: Borut Smrekar
1986–1989: Andraž Hauptman
1989–1994: Andrej Misson
1995–1999: Katja Gruber
1999–2004: Gregor Klančič
2004–2014: Primož Malavašič
2014–2019: Iztok Kocen
2019– : Jakob Barbo
